»si v resnici zelo zelo želiš, ampak ko si nekaj dovolj želiš, si sploh ne upaš priznati, da si to želiš«

»Že na fakulteti kdaj razmišljaš: 'Joj, on pravi, da se uči, glej mene.' Ampak to primerjanje je zelo neprimerno, se pa dogaja.«

»Dobil sem knjigo. To iskreno navdušenje, da lahko berejo. Kot da sem jim naredil uslugo s tem, da sem knjigo napisal.«

»Moje osnovno pravilo je, da svetujem in kažem samo to, kar vem, da bo ljudem pomagalo.«

»Ampak na srečo je pravzaprav treba zelo malo in največ, kar lahko imamo, je pristen odnos do sočloveka in pristen odnos s svetom.«

»Je pa seveda prav, da v epidemiji rečeš zdravniku: 'Bravo, res si bil obremenjen.'«

»To lahko res hitro izgubiš in moraš biti previden. Ampak po mojem, če delaš res fer, ni take nevarnosti.«

»To sem odprl v času, ko je ena od vlad oz. ministrstvo za zdravje sprejelo interventni zakon, da bodo specializacije na nacionalni ravni, ne na ravni bolnišnice.«

»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«